Volksschule 24 / Ljudska šola 24

Öffentliche zweisprachige / Javna dvojezična

Javna dvojezična ljudska šola ima svoje prostore v šoli dr. Karla Rennerja. Pot do njene uresničitve je bila dolga. Celih osem let se je močna iniciativa staršev trudila za njeno ustanovitev. S pričetkom šolskega leta 1991/92 je uspelo s pomočjo Ustavnega sodišča odpreti našo šolo. Veselje je bilo pri vseh veliko, tako pri otrocih,pri starših kot tudi pri učiteljih. Naša šola se dobro razvija in je kraj srečanja in medkulturne vzgoje. S svojimi dejavnostmi šola veliko prispeva k odprtemu in tolerantnemu vzdušju v mestu in deželi. Začasno šteje šola 129 šolarjev/šolark in 8 razredov.

Pedagoška načela šole

Temelj pedagoških načel Javne dvojezične ljudske šole 24 je ustvarjati učno vzdušje, v katerem sta v ospredju učni načeli delanja in preizkušanja. Veliko prostora skušamo dajati dobremu počutju, odprtosti, možnosti, da si jemljemo in puščamo potrebni čas ter hkrati negujemo spoštljive medsebojne odnose, ki omogočajo tudi individualno podporo posameznikom.

Zelo pomembno se nam zdi, da lahko učenci in učenke preko dvojezične in večjezične vzgoje in izobrazbe razvijajo samoumevno doživljanje jezikovne in kulturne raznolikosti in se pripravljajo na svoje bodoče bolj prosto in empatično vključevanje v družbene procese. To podpiramo in dosegamo z odprtim, komunikativnim in igrivim pristopom. K temu sodi tudi opismenjevanje učencev in učenk v dveh jezikih, s čimer omogočamo nepretrgan proces učenja branja in pisanja v dveh jezikih. Z učenjem dveh jezikov v osnovnošolski starosti naši učenci in učenke pridobivajo dodatno ključno kompetenco za učenje nadaljnjih jezikov.

Za doseganje v omenjenih točkah zastavljenih ciljev so na naši šoli dani naslednji okvirni pogoji:

  • vsi otroci so prijavljeni k dvojezičnemu pouku
  • vsi učitelji in učiteljice so dvojezični
  • s starši in angažiranim društvom staršev dobro sodelujemo
  • tedenska »jezikovna kopel« dobro učinkuje na pridobivanje znanja in samoumevno rabo obeh jezikov
  • starši in otroci z različnimi jezikovnimi ozadji so na naši šoli dobrodošli in prispevajo k pluralnosti in jezikovni raznolikosti naše življenjske resničnosti – saj pomeni jezikovna raznolikost širši spekter možnosti
  • dobro sodelovanje z dvojezičnimi ustanovami v bližini šole, ki podpirajo zgoraj omenjene aspekte – to so:
    dvojezično Varstvo/Hort ABCČ, dvojezični Otroški vrtec/Kindergarten SONCE, Glasbena šola na Koroškem/Kärntner Musikschule, Slovenska študijska knjižnica/Slowenische Studienbibliothek, Mladinski dom/Jugendheim, Slovenski atletski klub/Slowenischer Athletik-Klub SAK, ZG in ZRG za Slovence/BG u. BRG für Slowenen ter tudi Nova srednja šola Šentpeter/Neue Mittelschule NMS 6/St. Peter, na kateri nudijo slovenščino kot predmet

Jezikovna zasnova naše šole:

Od šolskega leta 2003/04 na Javni dvojezični ljudski šoli 24 poskusno poteka nov jezikovni model dvojezičnega pouka na Koroškem.

 

Pouk poteka enakovredno v slovenskem in nemškem jeziku. Učna jezika slovenščina in nemščina se tedensko menjavata, pri čemer je vsak jezik vezan na enega učitelja ali učiteljico. Projekt znanstveno spremlja univ. prof. dr. Vladimir Wakounig z Oddelka za medkulturno izobraževanje Inštituta za vzgojne vede in raziskovanje izobraževanja Alpsko-jadranske univerze v Celovcu.

Načelo jezikovne imerzije je v tem, da se učencem in učenkam pri pouku in ostalem sporazumevanju nudijo daljše časovne enote, v katerih ostajajo v enem in istem jeziku. S časovno daljšimi jezikovnimi enotami dajemo učencem in učenkam možnost, da se »navajajo« drugega oziroma novega jezika, nanj pristajajo in se vanj slušno poglabljajo ter ga začenjajo dejavno preizkušati. To omogoča pouk, pri katerem se na različe načine preizkuša, vadi, igra in utrjuje. Predvsem za slovenščino, ki velja na avstrijskem Koroškem za šibkejši jezik, je to izrednega pomena.

Imerzijski pouk omogoča otrokom po eni strani nadaljnji razvoj njihovega prvega jezika, po drugi strani pa jim nudi »potapljanje« v skoraj vsakodnevne govorne situacije v drugem jeziku. S pomočjo te metode tedenskega menjavanja učnih jezikov otroci lahko v obeh jezikih pozitivno doživljajo izkušnje socialnega sožitja. Tako noben od jezikov ne zavzema posebnega položaja, oba sta enakovredna in samoumevna. Na ta način se lahko dogaja naravna raba jezikov, hkrati pa je mogoče doživljati kulturo sosednjega jezika.

Težišča v šolskem vsakdanu

Za zgled želimo poudariti in podrobneje predstaviti dve težišči iz šolskega vsakdana.

Prvo je glasba, petje, muziciranje in številni nastopi šolskega zbora. Glasbeno udejstvovanje je za naše otroke zelo pomembno, ker jim daje priložnost (npr. solo petje, igranje instrumenta) za doživljanje osebnih uspehov, krepi se njihova samozavest, širijo znanje jezika in razvijajo različne spretnosti ter nadarjenosti. Pri petju in muziciranju zaniha celotno človeško telo, kar nas navdaja s pozitivnimi občutki. Petje pospešuje občutek skupnosti in zmanjšuje napetosti in agresije. V času, ko nagnjenost k nasilju na šolah in v družbi vedno bolj narašča, želimo te učinke še posebej koristiti.

Drugo težišče je branje in dogajanje v naši šolski knjižnici.
Iz raznih raziskav vemo, da so bralne sposobnosti in jezikovne zmožnosti med sabo tesno povezane. Branje otroku je prvi korak na poti srečanja s pisavo, črkami in besedami in hkrati bistven korak na poti podpiranja jezikovnih in bralnih sposobnosti. Ko beremo otroku, v njem vzbujamo veselje do branja in zgodb ter spodbujamo njegovo domišljijo.

Pospeševanje jezikovnih zmožnosti in bralnih sposobnosti v obeh jezikih je za nas prvenstvena naloga. Zato poleg kurikularne bralne vzgoje v razredih prirejamo vsako leto še dva bralna projekta:

  1. Vsakoletni bralni projekt v mesecu februarju, ko enkrat na teden povabimo na šolo osebe, ki otrokom v majhnih skupinah prebirajo zgodbe in s tem postanejo za otroke pomembni jezikovni vzorniki, ki prispevajo svoje k njihovemu jezikovnemu razvoju.
  2. Drugo težišče so srečanja z avtorji in avtoricami otroških knjig, v povezavi s pesniško oz. pisateljsko delavnico ali s kreativno delavnico z različnimi umetniki in umetnicami. Vseslovenski kulturni praznik 8. februarja je za nas prava priložnost, da na šolo vabimo slovenske otroške avtorje in avtorice, kot smo npr. imeli v gosteh uspešnega in znanega avtorja Primoža Suhodolčana.